JE ŠE KAJ PROSTORA ZAME?

vir: http://media.photobucket.com/image/dance

Vdih..izdih..nizki start in sprint..

Po dnevu, polnem obveznosti, godrnjanja, kodranja živcev, napornih, nezadovoljnih osebkov, analiziranja in raziskav ter preigravanja s številkami, se prileže...

Že ko mislim, da bom dan zaključila v pobruhani postelji, s povišano telesno temperaturo in neminljivim glavobolom se zavem, da me danes čaka... In že sem vsa polna hrepenenja, upanja ter težko pričakujoč svežega in toplo postreženega...

Pot do scene dogajanja nikoli ne mine hitreje...

Misel na male reflektorje..osebke z razvlečenimi ustnicami in potnimi telesi, mi da le še zalet..in VEM, da se bo noč končala popolno...

Ko vstopim, me vsakič spreleti srh..mi bo danes uspelo osvojiti?...Poskočijo mi dlake, ko samo pomislim...

Ena, dva..že sem tam...v svetu, za katerega večina ne ve, da obstaja...

Ljubim njihove obraze in energijo, odpeljejo me namreč daleč stran od ponorelega sveta...

Kar nekaj uric si poljubljam ušesa...

Tudi ko reflektorji ugašajo, gloss na mečicah ostaja...

Sredin tečaj lindy hop-a je za danes končan...